english deutsch italiano español slovenščina furlan

Statut društva "Iter Aquileiense"

Home Statut društva

Statut društva "Iter Aquileiense" in Prijavnica v Pdf-ju. Za prenos sledečih dokumentov pritisnite z desnim klikom na podobo ribe in izberite ukaz "Shrani predmet pod imenom...".



Društvom Iter Aquileiense Velikost Download
Statut društva "Iter Aquileiense" 94 KB Scarica lo statuto dell'associazione
Prijavnica v Pdf-ju 40 KB Scarica il form d'adesione



I.
Ustava, sedež in namen


1. čl. - Ustanovljeno je mednarodno društvo s sedežem v kraju Mariano del Friuli – Gorica, imenovano ITER AQUILEIENSE. Društvo bo lahko vključilo vse decentralizirane sedeže v vseh občinah, regijah in državah, kjer bo izvajalo svoje dejavnosti. Društvo je neprofitna ustanova, ki temelji na prosti solidarni vzajemnosti in ki svoje dejavnosti usmerja v večkulturno, okolju prijazno ter nenasilno področje.

2. čl. - Glavni namen društva je skrbeti, upravljati in v vseh oblikah in krajih ter z vsemi sredstvi promovirati romanje Nebeška pot od Ogleja do Višarij, izoblikovati takšen itinerar, tudi v njegovem zgodovinskem, kulturnem, duhovnem, družbenem in ekonomskem obsegu, ki bo povezan tako z evropskimi romarskimi mrežami, ki prečkajo Furlanijo - Julijsko krajino, kot tudi z osebami, ki se po vsem svetu ukvarjajo z romarsko kulturo in duhovnostjo.

Društvo si za dosego tega cilja prizadeva, da bi vsem romarjem sveta s prilagojenimi posegi na področjih umetniške in kulturne produkcije, zgodovinske, ekonomske, družbene in humanistične vede, s predstavami, informacijami in komunikacijami ter s prilagajanjem participativnih oblik raziskave, oblikovanja, proizvodnje, širjenja, distribucije, izvajanja in upravljanja nudilo primerna spoznavna sredstva mnogovrstne in kompleksne tematike, povezane z izraženimi vidiki človeške resničnosti in resničnosti naravnega sveta, ne le tiste, ki jo lahko najdemo na Nebeški poti ali v Furlaniji - Julijski krajini, pri čemer so prednostno sprejeti načini posredovanja, ki temeljijo na izobrazbi in konkretni praksi za svobodo, ki spoštujejo edinstvenost in različnost vsake osebe, spola, skupnosti, ljudstva ter človeškega in naravnega sistema.

3. čl. - Društvo se bo lahko na najustreznejše načine povezovalo z vsakim društvom, vsako zadrugo, vsakim podjetjem, vsako javno in/ali zasebno agencijo in organizacijo pod pogojem, da delujejo v skladu z načeli, določenimi v 1. členu, in da se v celoti zavedajo svojih družbenih namenov.



back to top




II.
Organi društva

4. čl. - Organi društva so:

  1. občni zbor;
  2. predsednik;
  3. blagajnik društva.



OBČNI ZBOR:

5. čl. - Občni zbor tajno in s potrebno večino izvoli:

  1. predsednika;
  2. blagajnika.


6. čl. - Občni zbor je lahko redni ali izredni. Redni občni zbor skliče predsednik enkrat letno v prvem četrtletju. Izredni občni zbor se lahko skliče:

  • - ko se predsedniku to zdi potrebno;
  • - na obrazloženo in pisno zahtevo vsaj četrtine občnega zbora;
  • - na zahtevo blagajnika v primeru nepravilnosti pri finančnem upravljanju društva.


V zadnjih dveh primerih mora predsednik sklicati izredni občni zbor v tridesetih dneh od zahteve; v primeru, da predsednik v tem času tega ne stori, lahko zbor skliče blagajnik društva v roku naslednjih desetih dni po tem roku.

V primeru, da niti blagajnik tega ne stori, lahko zbor neposredno skliče vlagatelj zahteve, z vsaj petdnevnim predhodnim opozorilom.

7. čl. - Zbor mora biti sklican s pisnim osebnim vabilom, ki se ga pošlje vsem rednim članom na tiste naslove, ki so jih sami priskrbeli, in sicer vsaj deset dni pred določenim datumom ter s podrobnostmi o dnevnem redu. Prvi sklic je veljaven, če je na zboru prisotna polovica članov plus en član; drugi sklic, ki se izvede vsaj uro po prvem, je veljaven ne glede na število prisotnih. Zbori so veljavni pri absolutni večini prisotnih, ki bodo izrazili svoj glas, razen v občasnih drugačnih primerih. Zbori so veljavni, ko absolutna večina prisotnih, ki bo izrazila svoj glas, glasuje s sistemom dvigovanja rok, razen v občasnih primerih, ko bo to drugače določil sam občni zbor

8. čl. - Na občnem zboru imajo pravico do glasovanja redni člani. Vsak član, pa naj bo fizična ali pravna oseba, ima pravico do enega samega glasu. Člane, ki imajo pravico do glasovanja, lahko na zboru zastopa le en drugi član, ki ima ravno tako pravico do glasovanja, in sicer s pisnim pooblastilom. Vsak redni član lahko prejme le eno pooblastilo.

9. čl. - Rednemu ali izrednemu občnemu zboru predseduje predsednik društva, v primeru njegove odsotnosti pa drugi redni član, imenovan s strani društva. Predsednik društva imenuje enega zapisnikarja in – če je to potrebno – dva preštevalca glasov.

10. čl. - Redni občni zbor:

  1. potrjuje proračun in letno določi višino članarine društva;
  2. voli člane v občni zbor;
  3. potrjuje pravila društva;
  4. imenuje člane občnega zbora, in sicer s soglasjem glasov, pridobljenih pri tajnem glasovanju;
  5. rešuje zadeve, ki se nanašajo na upravljanje društva in ki jih je predsednik določil za preiskavo.



PREDSEDNIK

11. čl. - Predsednik je zakoniti predstavnik društva. Na rednem občnem zboru ga izvolijo redni člani, ki redno plačujejo članarino. Na tem mestu deluje eno leto, vedno pa je lahko ponovno izvoljen. Prevzeti mora naslednje obveznosti: zbirati prispevke in subvencije s strani javnih ustanov ter zasebnikov; izvrševati kakršne koli prejemke in izdatke ter izdajati veljavna potrdila o prejemu; izpolnjevati upravljalna dejanja, ki so potrebna za obstoj društva. Pooblaščen je za imenovanje odvetnikov pri sporih, tako aktivnih kot pasivnih, ki zadevajo društvo, pred katerim koli pravosodnim in upravnim organom ter na kateri koli stopnji sojenja.

12. čl. - Predsednik je zadolžen tudi za opravljanje nalog splošnega upravljanja društva, kot so:

  1. sestava zaključnega računa;
  2. določitev posebnih nalog in morebitnih nadomestil in/ali vračil za stroške rednim članom, ki opravljajo upravne funkcije na osnovi odločitev občnega zbora;
  3. imenovanje in črtanje članov ter določanje vlog, funkcij, vrste pogodb, plačil morebitnih zaposlenih na osnovi odločitev občnega zbora;
  4. izvršitev sklepov na občnih zborih;
  5. sprejem ali zavrnitev pridruženih članov.



13. čl. - Predsednik lahko med rednimi člani imenuje tajnika, ki opravlja upravno-računovodske naloge društva: mandat tajnika traja toliko, kolikor traja mandat predsednika.

Predsednik lahko skupaj ali ločeno v obdobju svojega mandata za samostojne ali občasne naloge enemu članu ali več dodeli pooblastila ter jim preda del svojih nalog in dodelitev, pri čemer pisno določi trajanje in vrsto naloge.

Prav tako lahko svoje funkcije s posebnim pooblastilom in izključno za posamezna dejanja z računovodskega in/ali upravljalnega področja za določeno obdobje prenese članom društva. V primeru njegove odsotnosti ali nezmožnosti, vsa opravila preidejo na najstarejšega rednega člana.



BLAGAJNIK

14. čl. - Blagajnika izvolijo redni člani na občnem zboru. Blagajnik nadzoruje račune, pregleduje stanje gotovine in kapitala ter pregleda zaključni račun. Od predsednika lahko zahteva sklic splošnega občnega zbora v primeru, navedenem v 6. členu. Svoje delo opravlja v istem časovnem obdobju kot predsednik in lahko je ponovno izvoljen.



ČLANI

15. čl. - Društvo je sestavljeno iz članov, ki se delijo na naslednje skupine:

  1. ustanovitelji;
  2. redni člani;
  3. pridruženi člani.


16. čl. - Ustanovitelji, ki so spisali akt o ustanovitvi društva, imajo iste pristojnosti in obveznosti kot redni člani, kot je opisano v tem členu, vendar so oproščeni plačila članarine.

Redni člani so soglasno in s tajnimi glasovi imenovani na občnem zboru članov. Redni člani društva lahko postanejo tako fizične kot pravne osebe pod pogojem, da je njihovo delo v skladu z načeli, določenimi v 1. členu. V društvo lahko kot redni člani vstopijo tudi skupine in društva, katerih delo je v skladu z načeli, navedenimi v 1. členu tega statuta.

Redni člani aktivno sodelujejo v društvu, in sicer tako, da s svojim praktičnim in/ali intelektualnim delom, na načine in oblike, ki jih določi predsednik na društvenih srečanjih, pripomorejo k uresničitvi projektov, ki so neločljivo povezani z društvenimi dejavnostmi. Rednim članom se z odločitvijo predsednika pod določili in pogoji, ki jih ta določi, povrne stroške, ki so nastali ob opravljanju družbenih pobud, in/ali izplača nadomestilo za opravljeno delo.

Redni člani morajo poravnati članarino v višini, ki jo je določil občni zbor. Imajo pravico glasovati na občnih zborih in lahko so izvoljeni na društvene položaje.

17. čl. - Pridruženi člani so tisti, ki imajo koristi od aktivnosti in storitev, ki jih nudi društvo, čeprav ne sodelujejo v njegovem institucionalnem življenju. Takšni člani plačujejo članarino v višini ter pod določili in pogoji, ki so jih določili redni člani na občnem zboru. Pridruženi člani so lahko tako fizične kot pravne osebe. Društvu se lahko kot pridruženi člani pridružijo skupine ali društva, katerih delo je v skladu z načeli, določenimi v 1. členu tega statuta.

18. čl. - Pregled, sprejem ali zavrnitev vlog za registracijo pridruženih članov opravi predsednik. S podpisom vloge za prijavo se kandidat za pridruženega člana obveže, da bo sprejel statut, podpiral aktivnosti društva, s čimer bo prispeval k njihovi uresničitvi.

19. čl. - Priključitev v društvo vključuje:

  1. vzdrževanje ravnanja, ki temelji na solidarnosti z društvom in njegovimi člani;
  2. plačilo članarine pod pogoji, ki jih določita občni zbor in predsednik;
  3. spoštovanje statuta in notranjih predpisov, ki so jih uradno sprejeli uradni organi.


20. čl. - Člani imajo prav tako pravico neposredno koristiti aktivnosti in storitve društva. Za priključitev v društvo ni starostnih omejitev. Minimalna starost za priključitev je osemnajst let. Družbene in delovne naloge bodo opravili le polnoletni redni člani.

Vsa sporočila, ki jih društvo posreduje članu, se smatrajo kot zakonita in prejeta tedaj, ko so poslana na zadnji domači naslov, ki ga je član društvu posredoval. Članstvo se prekine v primeru, ko član izstopi, če ga društvo izključi ali v primeru smrti. Izstopi in izključitve bodo morali biti ustrezno utemeljeni in sprejeti, za redne člane s strani občnega zbora, za pridružene člane pa s strani predsednika. Seznami članov bodo morali biti vsako leto posodobljeni.

21. čl. - Tako redni kot pridruženi člani morajo pri prijavi društvu posredovati naslednje podatke: ime, priimek, kraj in datum rojstva, državljanstvo, naslov, davčno številko, morebiten elektronski naslov. Pravne osebe morajo posredovati: ime podjetja, sedež, trajanje, vrsto aktivnosti, podatke zakonitega zastopnika, kopijo akta o ustanovitvi in statuta, akt, s katerim pristojni zakoniti organ dovoljuje pristop. Zgoraj omenjeni člani z vstopom v društvo dovoljujejo, da se njihovi podatki uporabljajo tako za institucionalne namene kot za pobude društva, in sicer v skladu z veljavno zakonodajo o zasebnosti.



back to top




III.
Prihodki, premoženje, proračun

22. čl. - Prihodki, s katerimi društvo deluje, so:

  1. članarine;
  2. prispevki in darila javnih in zasebnih ustanov, inštitutov, društev, podjetij, fizičnih oseb;
  3. morebitne donacije;
  4. prihodki za opravljene storitve;
  5. drugi prihodki.


23. čl. - Premoženje društva je nedeljivo; sestavljajo ga:

  1. premičnine ali nepremičnine, pridobljene ali kupljene za namene delovanja;
  2. material, oprema, naprave in podobno;
  3. morebitne donacije premoženja in zapuščine.


Takšna sredstva društva morajo biti evidentirana in popisana.

24. čl. - Proračunsko leto se začne prvega januarja in konča enaintridesetega decembra istega leta.



back to top




IV.
Splošne in končne določbe


25. čl. - Statut se lahko spremeni, če predlagane spremembe soglasno sprejme absolutna večina članov s pravico do glasovanja, in sicer na izrecno sklicanem občnem zboru, če sta na njem prisotni dve tretjini teh istih članov.

26. čl. - Društvo preneha dokončno delovati:

  1. ko prenehanje delovanja s tajnim glasovanjem sprejmejo vsi člani s pravico do glasovanja, če sta prisotni vsaj dve tretjini teh istih članov med izrednim občnim zborom, če je to določeno v dnevnem redu dne razpustitve društva, pri čemer je glasovanje sklicano s predhodnim opozorilom vsaj trideset dni;
  2. ko ni več nobenega člana.


27. čl. - Čeprav v tem statutu to ni izrecno določeno, veljajo pravila civilnega zakonika in veljavni zakoni.



back to top




Gorica, 24. november 2008

Napisal, prebral in podpisal